Načrtovanje delovnega tedna



Jure Voršič, kirurg

Jure Voršič je kirurg, ki je zaposlen v UKC Maribor. Naslednji teden ima predvidenih več operacij, kar pomeni, da si bo moral pripraviti urnik in seznam nalog, ki jih bo nato razdelil svojim kolegom in kolegicam. V operacijski ekipi poleg njega delujejo še medicinske sestre oz. tehniki, ki jim bo naročil, da pripravijo kartoteke in izvide, da bo lažje sledil vsem posegom. Poleg sester v ekipi sodelujejo še inštrumentar, ki mu pomaga pripravljati potrebne pripomočke, in anesteziologinji, ki jima bo moral poslati spisek operacij, da bodo lahko skupaj preučili priporočene anestezije za vsak posamezni primer. Kolegoma kirurgoma, h katerima se bo odpravil jutri, bo prosil, da prevzameta nekaj njegovega ambulantnega dela, saj bo prihodnji teden zelo obremenjen. Vso dokumentacijo in pisanje sprejemnic ter odpustnic bo opravil po predvideni dnevni operaciji, ki jih bo nato izročil medicinskim sestram ali tehnikom, da jih predajo bolnikom. Spremljanje stanja bolnikov, predvsem kar se tiče njihovega celjenja ran in dodatnih nasvetov za hitrejši potek zdravljenja, bo opravil prav tako pred in po začetku operativnega dela. Ta teden na oddelku ni bilo toliko operacij, zato mu ne bo potrebno toliko časa nameniti viziti, saj je bolnikov na oddelku zelo malo. Tako se naslednji teden ne bo mogel posvetiti spremljanju novosti in prebiranju strokovne literature ali člankov, čeprav je to zelo pomemben del njegovega poklica.

Eva Horvat in Nina Novak, anesteziologinji

Anesteziologinji Eva Horvat in Nina Novak sta prav tako zaposleni v UKC. Jutri bosta dobili seznam operacij, ki jih bodo izvedli naslednji teden, kar pomeni, da bosta svoj urnik dela, kljub ostalemu delu, prilagodili napovedanim operacijam. Naslednji teden bodo prav tako imeli sestanek znotraj transplantacijske ekipe in bodo preverili stanje prejemnikov organov, in sicer predvsem se bodo posvetili okrevanju in sprejemanju organa oz. organov v telesu. Na oddelku je veliko pacientov, zato bosta morali velik del delovnega dne nameniti opazovanju stanja bolnikov, preverjanju okrevanja po operaciji in zagotavljanju neposredne pooperativne terapije, npr. zdravila proti bolečinam, (proti) strjevanju krvi in infekcijam. Naslednji teden sta zadolženi tudi kot urgentni specialistki reanimatologije, kar pomeni, da bosta morali izvajati reanimacijske posege na tistih bolnikih, ki jih bodo sprejeli kot urgentne primere. Kljub vsemu delu pa bosta še mentorici študentu, ki mu bosta pokazali ukrepe proti posameznim boleznim in osnove anesteziologije.

Rezultat dela kirurga je razpoznava oziroma diagnoza bolezni in ustrezna izbira kirurškega zdravljenja. Slednje je lahko korenito, kar pomeni, da bolnika popolnoma pozdravi ali bistveno spremeni potek njegove bolezni oziroma mu olajša težave. Življenjsko nujna stanja lahko reši z operacijo.

Opravila in naloge

Kirurg se za svoje delo specializira na posamezne dele telesa oziroma na telesne organe. Med kirurge sodi splošni kirurg, ki opravlja urgentne zadeve, največ v prsnem košu, ter zdravi poškodbe, nevrokirurg za možgane in živčni sistem, torakalni kirurg za prsni koš in organe v njem, kardiovaskularni za srčno žilni sistem, abdominalni kirurg za organe v trebuhu, urolog za sečni sistem in moške spolne organe, ginekolog za ženske spolne organe, travmatolog za poškodbe, ortoped za sklepe in gibalni aparat, plastični kirurg za opekline, zmečkanine, lepotne operacije ter maksilofacialni kirurg za preklane ustnice, nebo in tumorje glave. Kirurgovo delo obsega ne glede na področje, za katero je specializiran, razpoznavo oziroma diagnozo bolezni oziroma poškodbe in ustrezno izbiro kirurškega zdravljenja oziroma posega v operacijskih dvoranah.

Kirurg izvaja ambulantno spremljanje svojih bolnikov in sprejemanje novih bolnikov, ambulantno zdravljenje, vodenje dokumentacije, pisanje napotnic, izvidov, popisov bolezni, sprejemnic in odpustnic iz bolnišnice. Spremlja novosti, literaturo in strokovne članke na svojem področju ter sodeluje na seminarjih, kongresih, sestankih, raportih in konzilijih z zdravniki istega ali drugih strokovnih področij. Kirurg v bolnišnici se ob prihodu na delo najprej obleče v zdravniška oblačila, nato se udeleži jutranjega raporta ali sestanka z drugimi zdravniki za pregled tekočega dogajanja na oddelku bolnišnice, kjer dela. Na raportu si izmenjajo mnenja o tem, kako poteka zdravljenje pri posameznem pacientu. Pregledajo seznam bolnikov na oddelku, ki čakajo na operacijo, ali so pripravljeni za poseg in kakšna bo operacija.

Pozneje kirurg preveri, kakšno je stanje bolnikov po operaciji, kako se celijo njihove rane, kako okrevajo po posegu in kaj se je dogajalo med dežurstvom tisto noč. Seznani se, kateri so novi bolniki, kakšno je njihovo stanje in kateri so nujni primeri. Po raportu tako kot drugi zdravniki na oddelku opravi vizito, na kateri pregleda svoje bolnike v sobah in zapiše njihovo stanje. Nato predpiše, kaj je še potrebno narediti v procesu zdravljenja. Tretjino ali polovico delovnega časa kirurg dela v operacijskih sobi ali dvorani. Tam izvaja različne posege ali operacije. Pri operacijah dela v timu sodelavcev. V operacijski ekipi je lahko več kirurgov, vedno pa je eden vodilni. V ekipi sodeluje še z inštrumentarkami, ki podajajo kirurške inštrumente, in medicinskimi sestrami, ki pomagajo pri delu z bolnikom in opremo.

Tretjino delovnega časa kirurg v bolnišnici opravlja ambulantno ali dnevno delo, kjer sprejema nove bolnike. Pregleduje bolnike, pri katerih je potrebno dalj časa spremljati stanje po operaciji, piše zdravstveno dokumentacijo, sprejemnice ali odpustnice za bolnišnico. Zapisuje dekurzus ali potek zdravljenja pri spremljanju bolnikovega stanja, piše napotnice za druge specialiste ali diagnostične preiskave ter popise bolezni. Občasno se udeleži konzilija, sestanka, kjer se srečajo zdravniki podobnih strokovnih področij.

Konzilij se organizira takrat, kadar se pri posameznih bolnikih ne ve za kakšno diagnozo gre ali kakšno zdravljenje bi bilo učinkovito, zato podajo svoja mnenja različni strokovnjaki. Organizira se tudi takrat, ko bolniki potrebujejo oskrbo več različnih specialistov, ki na konziliju izmenjajo svoja mnenja glede zdravljenja s svojega področja.

Področje dela

Specialist kirurg dela na zdravniški kliniki, v splošni bolnišnici ali v ambulanti. Podaja izvedenska mnenja kot zdravniški izvedenec za potrebe sodišča, dela v kirurškem sanatoriju, kot učitelj na medicinski fakulteti ali kot raziskovalec. Zaposlen je v mreži javnega zdravstva ali opravlja samostojno dejavnost, ki je lahko koncesijska ali samoplačniška.

Delovni pripomočki

Kirurg uporablja enake pripomočke kot drugi zdravniki: sterilne rokavice, plašč, masko in kapo. V operacijski sobi je vsa osebna oprema sterilna, tam uporablja tudi posebne čevlje. Med značilnimi pripomočki kirurga so predvsem skalpel ter kirurški instrumenti, ki so različni glede na posege in operacije. To so različne šivanke, niti, kirurške škarje, prijemalka za niti in prijemalka za tkiva. Med pripomočki in orodji, ki so del kirurške opreme, so operacijska miza, oprema za oživljanje, oprema za različne vrste slik, kot so rentgenogram, računalniška tomografija in magnetna resonanca, endoskopi in mikrokamere, merilni inštrumenti in naprave. Zdravstvena dokumentacija je bolnikova mapa, kamor vlaga napotnice, popis bolezni, izvide, slike rentgenskih in drugih preiskav, krvne slike in vse kar potrebuje za spremljanje bolezni pri bolniku. Dokumenti so tudi sprejemnice in odpustnice iz bolnišnice.

(Povzeto po ZRSZ: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/poklici-in-kompetence/opisi-poklicev/?idpok=436/#/opis-poklica/436)

Specialist anesteziolog ali anestezist je zdravnik s specializacijo iz anesteziologije in reanimatologije. Anestezist opravlja klinično, raziskovalno in vzgojno-izobraževalno delo na kliničnih in raziskovalnih področjih medicine.

Opravila in naloge

Anestezija ali prekinitev čutne zaznavnosti je potrebna za številne operativne in diagnostične posege. Uporablja se za zdravljenje življenjsko ogroženih bolnikov v enotah intenzivne terapije, izvajanje reanimacijskih posegov – oživljanja, vodenje zdravljenja post-reanimacijskih stanj ter za zdravljenje akutne in kronične bolečine.

Na teh področjih anesteziolog izvaja predoperativne preglede, kjer ocenjuje bolnikovo stanje, same anesteziološke postopke in poskrbi za pooperativno zdravljenje bolečine in za okrevanje po anesteziji. Pri anesteziji tesno sodeluje z medicinsko sestro, z ekipo kirurgov in zdravniki na oddelku, kjer leži bolnik. V opis del in nalog anesteziologa sodi tudi delo v preoperativni ambulanti. V transplantacijskem timu sodeluje pri določanju možganske smrti, pri vzdrževanju organov za transplantacijo in pri anesteziji prejemnika organov. Prav tako je navzoč pri intenzivnem zdravljenju prejemnika po implantaciji organov – ledvic, jeter, srca in pljuč. V enoti intenzivne terapije mora poznati patofiziologijo funkcije vseh organov, izvajanje diagnostičnih postopkov, nadzor funkcij posameznih organov in hitro ukrepa pri nenadnih spremembah kliničnega stanja. Tesno sodeluje s kirurgi, radiologi, infektologi, transfuziologi, mikrobiologi in patologi ter drugimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri zdravljenju bolnikov v enoti intenzivne terapije.

Zdravljenje pooperativne bolečine je eden od pomembnih dejavnikov za hitro in učinkovito zdravljenje kirurškega bolnika. Zato je ena od nalog specialista anesteziologa, da redno zagotavlja terapijo neposredne pooperativne bolečine tako v prostoru za okrevanje po operaciji kot tudi na operativnem oddelku. V protibolečinski ambulanti izvaja diagnostiko in zdravljenje kronične bolečine. Med pred- in pooperativnimi dejavnostmi anesteziologa je tudi ocena dihalne sposobnosti posameznega kirurškega bolnika ter preprečevanje in zdravljenje dihalnih zapletov. Za izvajanje teh nalog tesno sodeluje z respiracijskimi fizioterapevti, ki jih tudi vodi pri njihovih dejavnostih. Specialist anesteziolog vedno sodeluje pri urgentnem sprejemu poškodovancev in politravmatizirancev. Vodi reanimacijski poseg ali oživitev, diagnostiko vitalno poškodovanih bolnikov in izvaja anestezijo poškodovancev. V ta sklop delovnih nalog sodi tudi intra- in ekstrahospitalni transport hudo ogroženih poškodovancev na različne diagnostične preiskave oziroma pri premeščanju v večje travmatološke centre.  Tu izvaja tudi izobraževalni proces za nivo mlajših anesteziologov, negovalnega kadra in drugih sodelujočih v oskrbi poškodovanca. V njegovo delovno obveznost sodi tudi natančno vodenje medicinske dokumentacije.

Področje dela

Po kraju delovanja ločimo delo v enoti intenzivne terapije, delo v preoperativni ambulanti, v prostoru za okrevanje po operaciji kot tudi na operativnem oddelku, v protibolečinski ambulanti, v prostoru za okrevanje po operaciji in na operativnem oddelku.

Delovni pripomočki

Specialist anesteziolog izvaja svojo dejavnost z dobrim poznavanjem in uporabo različnih anestezijskih aparatov, ventilatorjev, monitorjev in ogrevalnih naprav za bolnika. Pri oživljanju uporablja posebne aparate za diagnostiko pulmonalnih in kardiocirkulatornih bolezenskih stanj, aparate za natančno odmerjanje učinkovin in tekočin ter aparate za nadzor različnih življenjskih funkcij. Uporablja več vrst različnih učinkovin. Poznati mora njihovo medsebojno delovanje z osnovnim zdravljenjem bolnikovih sočasnih bolezni. Pri spremembi bolezenskih stanj je usposobljen za takojšnje ukrepanje. Pri zdravljenju pooperativne bolečine uporablja različne aparature in katetre ter z njihovo uporabo seznanja negovalni kader na oddelku.

(Povzeto po ZRSZ: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/poklici-in-kompetence/opisi-poklicev/?idpok=2669/#/opis-poklica/2669)

Tvorjenje: glagol biti v prihodnjiku (bom, boš, bo ...) + deležnik na -l 

 

Ednina

Dvojina

Množina

jaz (ne) bom hodil(a)

midva (ne) bova hodila

midve (ne) bova hodili

mi (ne) bomo hodili

me (ne) bomo hodile

ti (ne) boš hodil(a)

vidva (ne) bosta hodila

vidve (ne) bosta hodili

vi (ne) boste hodili

ve (ne) boste hodile

on (ne) bo hodil                         

ona (ne) bo hodila

ono (ne) bo hodilo

onadva (ne) bosta hodila

onidve (ne) bosta hodili

oni (ne) bodo hodili

one (ne) bodo hodile

ona (ne) bodo hodila

 

Besedni red v prihodnjiku

 

Osebek, prislovno določilo …

Povratni zaimek

se/si

Nikalnica ne

Pom. glagol biti v prihodnjiku

Povratni zaimek

se/si

Deležnik na -l

jaz

 

 

bom

 

sedel

jaz

 

ne

bom

 

sedel

jutri

se

 

boš

 

učil

jutri

se

ne

boš

 

učil

on

se

 

bo

 

sprehajal

ona

se

ne

bo

 

sprehajala

ona

si

 

bo

 

upala

Komu? Čemu?

 

              

moški spol

ženski spol

srednji spol

ednina

 

dobremu kirurgu

 

dobri anesteziologinji

 

preverjenemu cepivu

 

 

dvojina

dobrima kirurgoma

 

dobrima anesteziologinjama

 

preverjenima cepivoma

 

 

množina

dobrim kirurgom

 

dobrim anesteziologinjam

 

preverjenim cepivom

 

* za c, č, ž, š, j se o > e

 

Osebni zaimki v dajalniku

 

D

Ednina

Dvojina

Množina

Komu?

meni/mi

tebi/ti

 

njemu/mu

njej/ji

nama

vama

njima/jima

nam

vam

 

njim/jim

 

Raba dajalnika

Dajalnik

Komu? Čemu?

predmet v dajalniku za določenimi glagoli

dati, kupiti, pomagati, poslati, smejati se

Petru sem dala anastezijo

Ani smo predpisali zdravila za alergije.

Poslali smo jim izvide.

Čudili smo se njegovemu stanju.

 

nosilec stanja

 

Marku in Ani je narasla temperatura.

Meni ta zdravila ne odgovarjajo.

Kam?

izražanje cilja

predlog k/h

(NAMIG: h + kg)

Gremo k babici na obisk v bolnišnico.

Kam?

izražanje cilja

predlog proti

Peljemo se proti Celju in Ljubljani.

Strdek se pomika proti srcu.

 

izražanje nasprotovanja

predlog proti

Nastopili bomo proti zasebnemu zdravstvu.

Kdaj?

izražanje približevanja časovni meji

predlog proti

Jemljite po dve tableti proti večeru.

 

izražanje dopustnosti

predlog kljub

Kljub bolečinam sem šla sama k zdravniku.

Uspeli smo kljub vsem zdravstvenim zapletom.

 

Oziralni zaimek ki 

 

Moški spol

Ženski spol

Srednji spol

ednina

ki mu

ki ji

ki mu

dvojina

ki jima

ki jima

ki jima

množina

ki jim

ki jim

ki jim

To je moja osebna zdravnica Laura. Lauri vedno zaupam vse svoje težave. --> To je moja osebna zdravnica Laura, ki ji vedno zaupam vse svoje težave.

Oziralni zaimek kateri (s predlogi)

 

Moški spol

Ženski spol

Srednji spol

ednina

proti kateremu

proti kateri

proti kateremu

dvojina

proti katerima

proti katerima

proti katerima

množina

proti katerim

proti katerim

proti katerim

To je medicinsko stanje. Proti temu medicinskemu stanju že leta iščemo ustrezno zdravilo. --> To je medicinsko stanje, proti kateremu že leta iščemo ustrezno zdravilo.

1. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Jure Voršič, kirurg, naslednji teden (operirati) več pacientov, zato je nujno, da si organizirate svoj teden.  
  2. Naslednji teden (imeti, ti) pregled pri zobozdravniku.
  3. Jutranji zdravnik najprej (pregledati) stanje rizičnih bolnikov.
  4. Vsak primer (zahtevati) popolno zbranost.
  5. Povezanost in sodelovanje v kolektivu (odigrati, vidva) zelo pomembno vlogo.
  6. Po operacijah ­­­­­­­­­­­­­­ (spremljati, on) stanje bolnikov.
  7. Transplantacijska ekipa (pregledati) seznam darovalcev organov. 
  8. Vedno (upoštevati, jaz) zdravnikovo mnenje.
  9. Na pregled (čakati, jaz) približno dve uri.

2. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Medicinske sestre (pripraviti) spisek operacij.
  2. Instrumentarjem (naročiti, jaz), da  (zagotoviti, oni) vse potrebne inštrumente za operacijo.
  3. Študent (izobraziti se) o vseh anestezioloških postopkih.
  4. Kirurg pacientom (nuditi) potrebne pooperativne terapije.
  5. Infektologi (priskrbeti, oni) ustrezna sredstva za preprečevanje infekcij.
  6. Preden (odhiteti, jaz) k zdravniku, (razkužiti si, jaz) odrgnino.
  7. Zdravnik (postaviti, on) pacienta vedno na prvo mesto.
  8. Na prihodnjem kongresu (predstaviti, mi) novosti na področju dermatoloških bolezni.  

3. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Odrgnino (poviti si, jaz) sam, da (ne obremenjevati) zdravnikov po nepotrebnem.
  2. Vsi zaposleni (potrebovati, oni) korektno delovno okolje.
  3. Zdravilo (delovati) zelo hitro.
  4. Pri zelo kompleksnem zdravniškem primeru (sodelovati, oni) vsi strokovnjaki iz transplantacijske skupine.
  5. Zaradi možnosti infekcije najprej (umiti si, jaz) rano.
  6. Bolnik  po operaciji (pričakovati, on) veliko nasvetov za čim hitrejše okrevanje.
  7. Izvide vam (posredovati, mi) po elektronski pošti.
  8. Po operaciji levega stopala težko (obuti si, vi) čevlje.
  9. Z Marijo (zavarovati) območje rizičnih bolnikov.

4. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Upam, da (ne stakniti, jaz) korone.
  2. Športniki  na zdravniškem pregledu (preteči) 10 km.
  3. Zdravnica v nočni izmeni (zapisati) vse nujne primere za jutranjo vizito.
  4. Zdravnika mi (napisati) odpustnico.
  5. Otroku (poiskati, jaz) novega zdravnika.
  6. V lekarni (vzeti, vi) predpisana zdravila.
  7. Laboranta (odnesti) vzorce krvi v laboratorij na preiskave.
  8. V prihodnjem letu (sklenili, vi) novo zdravstveno zavarovanje.
  9. Me (obiskati, ti) v bolnišnici.
  10. Naslednji teden vas (poklicali, mi), odvisno od tega, kar (pokazati) raziskave.

5. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Pacient (jesti) po operaciji žrela sladoled.
  2. Jutri (iti, on) k zdravniku.
  3. Pacientki (dati, jaz) zdravilo brez recepta.
  4. (ne povedati, oni), koliko časa po odvzemu krvi bomo morali sedeti.
  5. Ne skrbite, v redu (biti, oni), smo jih že oskrbeli.
  6. Naslednjič (povedati, vi) zdravniku vse, kar vas muči, prav?
  7. Razred, naslednji teden (iti, mi) k zobozdravniku.
  8. Dajte mi prosim še eno anestezijo, da (ne vedeti, jaz), kdaj boste začeli s posegom.
  9. Vem, da  na izpitu (znati, ti) vse.
  10. Jure in Nuša, jutri imata krvodajalsko akcijo, pazita, da (jesti) nemastno hrano.

6. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Vsi zaposleni (poiskati) čim več strokovnih člankov, ki jih (posredovati) svojim kolegom, da se (izobraziti) o vseh novostih.
  2. Vsak pacient (ostati) na opazovanju, dokler (biti) treba.
  3. Zaposleni v bolnišnici  (delovati) v skladu s higienskimi priporočili, saj s tem (postaviti, oni) higieno in skrb za pacienta na prvo mesto.
  4. Naslednji teden (prisostvovati, jaz) na simpoziju, kjer / (predstaviti, oni) novosti na področju anesteziologije.
  5. Znotraj transplantacijske ekipe ,  (sestati se, oni) naslednji teden, da / (preveriti) čakalne liste.
  6. Pacienti , po dentalnih posegih (jesti) izključno tekočo hrano.
  7. Miha, glej, da se (vesti) pridno pri zdravniku.

7. Vstavite ustrezno obliko glagola v prihodnjiku.

  1. Po odvzemu krvi (sedeti, vi) še vsaj 15 minut, prav?
  2. Nikoli (ne razumeti, mi), zakaj pacienti molčijo o svojih težavah.
  3. Pacientki s hudimi ozeblinami (ogreti, mi) telesa.
  4. Koliko (sodelovati, mi), je odvisno od vas.
  5. Raje vas (obdržati) na opazovanju.
  6. Ko  (opraviti, jaz) specializacijo, (poiskati si) redno službo.
  7. Reševalci (peljati) rizične primere nujno v Ljubljano.
  8. Patronažne sestre vas (oskrbovati) v domu upokojencev.
  9. Jutri (iti, jaz) k zobozdravniku, čeprav se nisem naročil, preveč me boli zob.
  10. Pred posegom (ne smeti, jaz) jesti.

1. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1.  (Zdravnik, M) vedno odleže, ko lahko (pacient) sporočijo dobre novice.
  2. (bolnik, D) vedno predpišemo ista zdravila.
  3. Medicinske sestre in medicinski tehniki so (bolnik, M) na voljo 24 ur na dan.
  4. Najprej (on) bom povedal dobre, šele nato slabe novice.
  5. Ne zaupam tem (zdravilo, M), saj sem z njimi že imel slabe izkušnje.
  6. Sprostite se in zaupajte (dihanje), boste videli, da deluje.
  7. (študenti) medicine bomo organizirali predavanja s praktičnimi vajami.
  8. Izpostavljeni boste (dva, posega), ki bosta izčrpala vaše telo.
  9. (zdravilo, M), ki vam jih bom predpisala, se telo včasih upira, zato se ob nezaželenih znakih vrnite.
  10. V našem zdravstvenem domu nudimo (pacient, M) brezhibno oskrbo.

2. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1. Anja, nujno pojdi h (ginekolog), ker so tvoje težave resne.
  2. Ne glejte v smeri proti (rentgenski, aparat), ampak v steno.
  3. Ljudje bi morali pogosteje hoditi k (zdravnik), da bi bili pravočasno opozorjeni na morebitne zdravstvene težave.
  4. Jutri se bom odpravil k (specialist, D) za nalezljive bolezni.
  5. Reševalec bolnike že vozi proti (Celje) v bolnišnico.
  6. Ljudi moramo spodbujati k (izvajanje) oživljanja.
  7. Zdravniška zbornica vedno bolj teži k (storilnost) zdravniškega osebja.
  8. Pojdi k (pacient, D) v sobi številka 215.
  9. Če vas bo res hudo bolelo, pa pojdite k (dežuren, zdravnik), ki vam bo pomagal.
  10. Babi, ne hodi več k tem domačim (zdravilka) po nasvete.

3. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1. Zdravniki so se z veliko težavo borili proti (zapletena bolezen) pri otrocih.
  2. Zdravila proti (strjevanje, kri) so na zadnjih raziskavah pokazale veliko učinkovitost.
  3. Zdravniška zbornica je bila proti (odpuščanje) zaposlenih.
  4. Borimo se proti (zasebno, zdravstvo) in privilegijem.
  5. Nič ne govorim proti (Jure), saj ne poznam situacije.
  6. To zdravilo ne deluje proti (infekcija, M), zato vam bom predpisal drugo zdravilo.
  7. Ne moreš govoriti proti medicinskim (dejstvo, M), to so vendarle dokazi.
  8. Ne razumem, zakaj ste proti (jemanje) krvi iz prsta.
  9. Zavezani moramo biti k ukrepanju proti (prekomeren, stres) na delovnem mestu.
  10. Na fakulteti bomo pripravili izobraževanje o boji proti (rak) na prsih.

4. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1. Proti (iztek) zime se vedno poviša delež tistih, ki zahtevajo cepljenje proti klopnemu meningitisu.
  2. Bližamo se (čas) jesenskih okužb.
  3. Zelo boste morali paziti, saj se bližate (obdobje), ko so srčni zastoji najpogostejši.
  4. Proti (večer) se izogibajte hrani, ki je težka za želodec.
  5. Bolj, kot gre mesec proti (konec), več imamo naročil.
  6. Približujemo se (meja, M) bolnišničnih kapacitet.
  7. Dve tableti vzemite zjutraj, dve pa proti (večer) s kozarcem vode.
  8. S kemoterapijami se bližamo (konec), tako da se boste kmalu bolje počutili.
  9. Zelo hitro se približujemo (vrh) okužb s korona virusom.
  10. Proti (zaključek) posega boste čutili ostro bolečino.

 5. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1. Kljub (zapleten, primer) zdravniki niso obupali.
  2. Šel je k svoji sestri kljub (možnost) zastrupitve.
  3. Kljub (težava, M) smo uspešno odstranili slepič.
  4. Ne smete k njemu v sobo, kljub (to), da vas je prosil.
  5. (žolčni, kamen, M) smo kljub ostalim (težava, M) posvetili največ časa.
  6. Kljub (tri, carski, rez) se je odločila še za enega otroka.
  7. Ne kupujte zdravil preko interneta kljub obljubljeni (učinkovitost), saj je lahko nevarno.
  8. Kljub (pomanjkanje) osebja so uredili vsa dnevna naročila.
  9. Jure Voršič, kirurg, si kljub vsem (primer, M) vedno vzame čas za paciente.
  10. Kljub  (utrujenost) in (šibkost) je hotel pomagati.

6. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1. Greš jutri k (okulist) na pregled?
  2. (alergijska, reakcija, M) pogosto sledi srbečica.
  3. Kljub (jemanje) Detralexa, je moral na operacijo krčnih žil.
  4. Si vzel tablete proti (alergija) na cvetni prah.
  5. Svetujem  (vi), da se odpoveste (kajenje), saj vam zelo škoduje.
  6. Pri jemanju zdravil morate nujno slediti (navodilo, M), ki vam jih je predpisal zdravnik.
  7. (primarij) moram sporočiti potek bolezni.
  8. Raje grem po mnenje k dvema (srčni, kirurg) v tujino.
  9. Ne moremo ugoditi vašim (prehranske, zahteve), saj nimamo primernih sestavin.
  10. Za te vrste težav morate k (urolog) na posvet.

 7. Vstavite ustrezno obliko besede/besedne zveze v dajalniku.

  1. (uživanje) drog se izogibajte za vsako ceno.
  2. Borimo se proti (kriminalizacija) AIDS-a.
  3. Redno hodim k (babica) na obisk v bolnišnico.
  4. Kljub (lepo, vreme) bo oblekel plašč, saj je trenutno velika verjetnost okužbe.
  5. Ne hodi k (jaz), okužen sem s koronavirusom.
  6. Stisnil je zobe, kljub (bolečina, M) v prsnem košu.
  7. Izogibamo se plastičnim (operacija, M), če niso nujne.
  8. Proti (Alzheimerjeva bolezen) še nimamo učinkovitega zdravila.
  9. (Pacient) je slabo.
  10. (dvojčka) pri rojstvu niso takoj izmerili ravni zlatenice.

1. Vstavite ustrezno obliko zaimka v dajalniku.

  1. Pojdi k (on), saj ima vsa navodila.
  2. Sva Janez in Luka, specialista reanimatologije, (midva) lahko zaupate.
  3. Naj gre k (Teja), ona (jaz) bo dala zdravila zate.
  4. Zakaj (jaz) ne zaupaš?
  5. Zagotavljam (vi), da je naša bolnišnica higiensko brezhibna.
  6. Naša osnovna šola je zelo blizu vašega zdravstvenega doma, tako da (mi) lahko določite kateri koli termin.
  7. Pacienta imata zelo podobne simptome, ste (onadva) naredili preiskavo krvi?
  8. Ne obupajte, poiskali (vi) bomo drugo terapijo.
  9. Zaradi eksperimenta, ki ga izvajamo, bom (ti) dala resnično zdravilo, (oni) pa placebo.

2. Vstavite ustrezno obliko zaimka v dajalniku.

  1. (ti) vedno tako težko poiščem žilo, ko ti jemljem kri.
  2. Tanja, (jaz) lahko poveš za vse zdravstvene težave.
  3. Bi (ona) lahko odnesel te izvide v zgornje nadstropje?
  4. Miha in Andreja (vidva) prepuščam pacienta v oskrbo.
  5. (ona) se vedno mudi, (on) pa je vse težko, zato pa (jaz, povratni zaimek) naprtim toliko dela.
  6. Zmanjkalo (jaz) je tablet proti glavobolu.
  7. Zakaj (mi) še vedno niso pripeljali novega aparata za ultrazvok?
  8. (oni) nosimo samo vzorce krvi, ker so potencialno okuženi s koronavirusom.

3. Vstavite ustrezno obliko zaimka v dajalniku.

  1. Poišči (jaz) vse primere zastrupitve z vodo v zadnjem mesecu.
  2. Koliko primerov so (midva) predpisali?
  3. Prenavljajo (mi) ontološki oddelek.
  4. Najprej (vi) bomo dali anestezijo, šele nato (vi) bomo naredili prvi rez.
  5. Posredovala (oni) bom zdravstvene kartoteke, saj (jaz) poteče pogodba v tem letu.
  6. Grem (midva) po nove epruvete, še (ti) prinesem kaj drugega?
  7. Pacient na hodniku toži za bolečinami, (on) lahko, prosim, daš nekaj proti bolečinam?

4. Vstavite ustrezno obliko zaimka v dajalniku.

  1. Vzeli so (ona) bris iz grla.
  2. Koliko časa (midva) vzame en takšen poseg?
  3. Uredita nekaj stvari zdaj, po dopustu se (vidva) bo nabralo veliko dela.
  4. Pojdi v laboratorij in (jaz) prinesi izvide gospoda Vrtačnika.
  5. Ti pojdi na vizito k (on), jaz pa grem k (ona), da bova hitreje končali.
  6. Povprečno (mi) izvedba klistirja vzame 30 minut.
  7. Misliš Voršiča in Kacjana, k (onadva) težko prideš brez nujnega naročila, saj sta specialista za travmatologijo.
  8. Napotnico (vi) pošljemo po elektronski pošti.
  9. Odnesi (oni) te izvide, nujno!

5. Vstavite ustrezno obliko zaimka v dajalniku.

  1. Ne skrbi, pripada (ti) oskrba na domu.
  2. Žal (jaz) je, ampak tako je pač naneslo z vsemi raziskavami.
  3. Redno hodi k (on), on je zelo dober mentor.
  4. Ne čudita se, če (vidva) ne zaupamo pacientov, zelo sta površna pri svojem delu.
  5. Koliko zdravil (vi) damo na recept?
  6. V primeru nezaželenih učinkov (oni) morate to takoj sporočiti.
  7. Ne vračajte se k (mi) za vsako manjšo težavo, imamo tudi ostale paciente.
  8. Ne glede na to, kako močna zdravila so, pričakujem, da (vi) ne bodo povzročala prevelikih težav.
  9. Ne govori (oni) samo groznih stvari, saj si njihov mentor.
  10. Povej (ona), da je vse v redu z njo.

1. Povedi povežite z veznikom ki.

1. To je sodelavec. Sodelavcu smo dali darilo.

2. To je medicinska sestra. Medicinski sestri odnesete vzorce.

3. Čas je za malico. Ta čas mi pripada po zakonu.

4. To so nasičene maščobe. Nasičenim maščobami se boš moral odpovedati.

5. On je tvoj osebni zdravnik. Osebnemu zdravniku moraš vse pojasniti.

6. To je naše osebje. Našemu osebju morate izkazovati spoštovanje.

7. Zdravnik opazuje pacientove vitalne znake. Pacientu se vitalni znaki izboljšujejo.

8. To je zapleten primer. Primeru se bomo skrbno posvetili.

9. Našel sem kolegov stetoskop. Stetoskop sem vrnil kolegu.

10. To je globoka rana. Rano bomo Amaliji zašili.

2. Vstavite veznik ki z osebnim zaimkom (ki mi, ki ti, mu, ki ji …)

  1. Zakaj se odrekaš hrani, (tebi) ponuja kakovosten vir vitaminov.  
  2. To je pacient,  smo (on) dali anestezijo?
  3. Pošljite nam seznam, ga že dalj časa obljubljate.
  4. Zakaj nikoli ne poslušata zdravnikov, (vidva)  želijo samo dobro.
  5. Pojdite v tisto lekarno, je najbližje.  
  6. Vedno bolj se usmerjajo k ustanovam, (oni) ponujajo holistični pristop zdravljenja.
  7. Zaupajte zdravilom, jih predpišem.
  8. Ne hodite v ustanove, bodo zaračunale zdravstvene storitve.
  9. Predpisali vam bomo druge kontracepcijske tabletke, bodo povzročale manj hormonskih neravnovesij.
  10. Nista na seznamu,  bi (vidva) dajal prednost za odvzem krvi.

3. Povežite povedi z veznkom ki.

1. To je pacient. Pacientu smo povečali odmerek.

2. To je primarij. Primariju v čast pripravljamo poseben simpozij za njegovo področje.

3. Pišemo napotnice. Napotnicam moramo pripisati naslove pacientov.

4. To je uvod v zdravstveno nego. Uvodu sledi obsežen praktični del.

5. Kolegu bom poiskal pacientovo kartoteko. Kolegu bom odnesel pacientovo kartoteko

6. To je omenjena celica. Celici smo vbrizgali testni odmerek.

7. Kirurg opazuje pacientovo okrevanje. Okrevanju pripisuje zelo pomembno vlogo pri svojem poklicu

8. Že leta se ukvarjamo s to boleznijo. Tej bolezni vedno posvetimo več seminarjev in objav.

9. Zaupam svojim odločitvam. Odločitvam namenim zelo veliko časa.

10. Hodim k psihoterapevtu. Psihoterapevtu zaupam vse svoje težave.

1. Vstavite ustrezno obliko samostalnikov v dajalniku.

  1. (sledi) bolezni nismo mogli več slediti.
  2. Pacientu smo dali sredstva proti nizki (raven) trombocitov.
  3. Kljub (starost) je bil še vedno pri močeh.
  4. Ta simpozij je namenjen pridruženim (bolezen, M) in traja do 19.00.
  5. Izogibajte se nasičenim (maščoba, M) v hrani.
  6. Najboljše sredstvo proti (kap) je uravnotežena prehrana in dovoljšna mera gibanja.
  7. Veliko pozornost moramo usmeriti k (prepovedi) kajenja v zaprtih prostorih.
  8. Zahvalite se lahko tema dvema (kôst, D), rešili sta vam življenje.
  9. Na fakulteti se vedno bolj posvečajo (posebnost, M) na področju ginekologije.
  10. K (podzavest) se lahko približate s pomočjo terapije.

2. Vstavite ustrezno obliko samostalnikov v dajalniku.

  1. Pri umivanju zob je treba nekaj časa nameniti (dlesen, M), da ne krvavijo.
  2. Posvečajte pozornost (kri), saj so znaki zelo jasni.
  3. Sledi tistima (lastnost, D), za kateri misliš, da ti bosta pomagali pri diagnozi.
  4. Jaz se bom posvetil (rast) železa v krvi, ti pa se posveti (snov, M), ki  zavirajo rast železa.
  5. Čudim se tem učinkovitim (snov, M) v novem zdravilu.
  6. Pri zdravljenju se usmeri k  (notranjost) in ne posvečaj toliko pozornosti (zunanjost), ker je manj pomembna.
  7. Pri mazanju s kremo se ljudje zelo radi izognejo (pest, M), da lahko takoj nadaljujejo delo.
  8. Zdravniška zbornica premalo pozornosti nameni rizičnim (nosečnost, M), zato bomo sprejeli nove ukrepe.

3. Vstavite ustrezno obliko samostalnikov v dajalniku.

  1. K (debelosti) pogosto pripisujemo tudi holesterol.
  2. (kosti) ljudje namenimo premalo časa.
  3. Tema dvema prehranskima (prepoved) morate slediti.
  4. Pridruženim (bolezen, M) težko najdemo jedro in vzrok.
  5. Čudim se (hitrost), s katero deluje naš mladi kolega.
  6. Komaj sem ga vrnil k (zavest), saj je bil res v slabem stanju.
  7. Ne posvečaj se toliko (posebnost, M), ampak samo poglej odstopanja od normale.
  8. Velik pomen za stres pripisuje (bojazen), ki jo daje nosečnost.
  9. (cev, D), ki smo ju vsadili v vaše telo, bomo namenili tedensko opazovanje.

1. Vstavite ustrezno obliko zaimka kateri v dajalniku.

  1. To je nivo zdravstvenega raziskovanja, h  težimo.
  2. Zdravljenje, proti je vaš zdravnik, vam odsvetujem.
  3. To je zdravstvena usmeritev, h stremim.
  4. Pacient ima zelo težko bolezensko stanje, proti se moramo boriti.
  5. Za okužbe, proti seje težko boriti, že imamo cepiva.
  6. To je zelo slabo zapisana diagnoza, h boš moral dodat še veliko podatkov.
  7. To je težka bolezen, proti se bomo skupaj borili.
  8. Pacient je žal dosegel stanje, proti nimamo več sredstev.
  9. V času pomladnega prebujenja, h se vse bolj nagibamo, vidimo zelo pozitiven vpliv na duševno zdravje.
  10. To sta oblezeni, proti še ni znanega zdravila.

2. Vstavite ustrezno obliko zaimka kateri v dajalniku.

  1. H zdravniku greš najprej?
  2. To je način obnašanja pacientov, proti nimam pritožb.
  3. Oskrba na domu je velika težava, proti iščemo alternative, saj so skrbstveni delavci preobremenjeni.
  4. To je raven profesionalnosti, h se moramo vztrajno bližati.
  5. Pri kompleksnih težavah je potek zdravljenja zelo zahteven, saj ne vemo, proti simptomu se moramo boriti.
  6. To je tip diabetesa, proti ni več rešitve, lahko ga samo zaviramo.
  7. To so operacije, h spada lokalna anestezija.
  8. Govorite o težavi, proti sem jaz vodil celotno akcijo.
  9. Specializacijo opravljate na področju, h sem se v mladosti nagibal tudi jaz.
  10. Odvisnost, proti se zelo borimo, je v Sloveniji zelo velika težava.