Delovno okolje
Zdravstvena dejavnost se v Sloveniji opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Primarna raven zajema osnovno zdravstveno dejavnost (zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebna zdravstvena dejavnost) in lekarniško dejavnost (lekarne). Sekundarno raven izvajajo splošne in specialne bolnišnice ter specialistične ambulante. Terciarno raven pokrivajo klinike in klinični oddelki ter inštituti.
Univerzitetni klinični centri oz. klinike so bolnišnične ustanove medicinskih fakultet, kjer se poleg zdravljenja izvaja tudi pouk kliničnih predmetov. V Sloveniji sta dva univerzitetna klinična centra, in sicer največji in najstarejši Univerzitetni klinični center Ljubljana, katerega začetki segajo v leto 1786, in manjši in malo mlajši Univerzitetni klinični center Maribor, ki ima svoje začetke v letu 1799.
Bolnišnice so manjše zdravstvene ustanove kot univerzitetni klinični centri. Tam se zdravijo bolni ljudje: bolnice in bolniki oz. pacientke in pacienti. Bolnišnico sestavljajo različni oddelki (interni, pediatrični, infekcijski, nevrološki, abdominalni, travmatološki, urološki, očesni ipd.), različne ambulante in urgentni center ter laboratoriji. V bolnišnici je zaposleno profesionalno zdravstveno osebje, zdravnice in zdravniki, specialistke in specialisti, medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege, bolničarke in bolničarji ter drugi zdravstveni delavci, ki izvajajo profesionalno zdravstveno oskrbo. Bolj znane slovenske splošne bolnišnice so v večjih mestih, npr. v Celju, na Ptuju, v Izoli, na Jesenicah, v Brežicah, v Trbovljah, v Murski Soboti, v Novem mestu in drugje.
Specialne bolnišnice so urejene za zdravljenje določenih skupin prebivalstva oz. določenih vrst bolezni (npr. otroške bolnišnice, ortopedske bolnišnice). V Sloveniji so bolj znane: Specialna bolnišnica Sežana za zdravljenje in rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov, Ortopedska bolnišnica Valdoltra v Izoli, Bolnišnica Topolšica idr.
Zdravstveni dom je zdravstvena enota za osnovne in druge zdravstvene storitve, kot so: zdravstveno in zobozdravstveno varstvo na primarni ravni, specialistične zdravstvene storitve (npr. fizioterapija, antikoagulantna dejavnost), medicina dela, prometa in športa, nujna medicinska pomoč, patronažna služba, laboratorijska in druga diagnostika ter dispanzerji za otroke, mladino in odrasle.
Zdravstvene postaje se povezujejo z zdravstvenimi domovi in obsegajo najmanj: nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, varstvo otrok in mladine, družinsko medicino in osnovne diagnostične preiskave.
Kdo? Kaj?
| Moški spol | Ženski spol | Srednji spol |
Ednina To je: | nov prijatelj nov študent nov profesor nov metro nov most dober oče dober človek majhen otrok lep dan | nova študentka nova zaposlitev | novo okno/vroče* stanovanje visoko drevo novo ime majhno tele
|
nova stvar nova mobilnost nova bolezen | |||
Dvojina To sta: | (dva) nova prijatelja (dva) nova študenta (dva) nova profesorja (dva) nova metroja (dva) nova mostova (dva) dobra očeta (dva) dobra človeka (dva) majhna otroka (dva) lepa dneva | (dve) novi študentki (dve) novi zaposlitvi | (dve) novi okni/stanovanji (dve) visoki drevesi (dve) novi imeni (dve) majhni teleti
|
(dve) novi stvari (dve) novi mobilnosti (dve) novi bolezni
| |||
Množina To so: | novi prijatelji novi študenti/študentje novi profesorji novi metroji novi mostovi dobri očeti/očetje dobri ljudje majhni otroci lepi dnevi | nove študentke nove zaposlitve | nova okna/stanovanja visoka drevesa nova imena majhna teleta
|
nove stvari nove mobilnosti nove bolezni
|
*-e za c, č, ž, š, j; _ podaljševanje osnove
Funkcije imenovalnika
Imenovalnik Kdo? Kaj? | osebek |
| Moji prijatelji delajo v bolnišnici. |
povedkovnik |
| Ana je medicinska sestra. |
OSEBNI ZAIMKI V IMENOVALNIKU
| Ednina | Dvojina | Množina |
1. oseba | jaz | midva midve/medve | mi me |
2. oseba | ti | vidva vidve/vedve | vi ve |
3. oseba | on ona ono | onadva | oni one ona |
SVOJILNI ZAIMKI V IMENOVALNIKU
| Ednina | Dvojina | Množina |
1. oseba | moj | najin | naš |
2. oseba | tvoj | vajin | vaš |
3. oseba | njegov njen | njun | njihov |
Ednina |
| |||||||
I | nov | časopis | študent | prijatelj | most3 | kuhar4 | metro5 | oče6 |
R | novega | časopisa | študenta | prijatelja | mosta/-u2 | kuharja | metroja | očeta |
D | novemu | časopisu | študentu | prijatelju | mostu | kuharju | metroju | očetu |
T | nov | časopis | študenta | prijatelja | most | kuharja | metro | očeta |
M | novem | časopisu | študentu | prijatelju | mostu | kuharju | metroju | očetu |
O | novim | časopisom | študentom | prijateljem1 | mostom | kuharjem | metrojem1 | očetom |
Dvojina |
| |||||||
I | nova | časopisa | študenta | prijatelja | mostova | kuharja | metroja | očeta |
R | novih | časopisov | študentov | prijateljev1 | mostov | kuharjev1 | metrojev1 | očetov |
D | novima | časopisoma | študentoma | prijateljema1 | mostovoma | kuharjema1 | metrojema1 | očetoma |
T | nova | časopisa | študenta | prijatelja | mostova | kuharja | metroja | očeta |
M | novih | časopisih | študentih | prijateljih | mostovih | kuharjih | metrojih | očetih |
O | novima | časopisoma | študentoma | prijateljema1 | mostovoma | kuharjema1 | metrojema1 | očetoma |
Množina |
| |||||||
I | novi | časopisi | študenti/ študentje7 | prijatelji | mostovi | kuharji | metroji | očeti/ očetje7 |
R | novih | časopisov | študentov | prijateljev1 | mostov | kuharjev1 | metrojev1 | očetov |
D | novim | časopisom | študentom | prijateljem1 | mostovom | kuharjem1 | metrojem1 | očetom |
T | nove | časopise | študente | prijatelje | mostove | kuharje | metroje | očete |
M | novih | časopisih | študentih | prijateljih | mostovih | kuharjih | metrojih | očetih |
O | novimi | časopisi | študenti | prijatelji | mostovi | kuharji | metroji | očeti |
1 o > e za c, č, ž, š, j
2 Nekateri samostalniki, predvsem enozložni, imajo v rodilniku ednine poleg končnice -a tudi variantno končnico -u: grad –gradu/grada, glas – glasu/glasa, nos – nosu/nosa, mir – miru/mira …
3 Podaljševanje z -ov- v dvojini in množini (nekateri enozložni samostalniki): grad – gradovi, sin – sinovi, veter – vetrovi, gozd – gozdovi, cvet – cvetovi, glas – glasovi, pas – pasovi, slap – slapovi, volk – volkovi, vrt – vrtovi, vrh – vrhovi …
4 Podaljševanje z -j- (samostalniki na -r): denar – denarja, kuhar – kuharja, papir – papirja …
5 Podaljševanje z -j- (tuji samostalniki na samoglasnik): abonma – abonmaja, hobi – hobija, taksi – taksija …
6 Podaljševanje s -t- (samostalniki in imena na -e): Stane – Staneta, Tine – Tineta, Tone – Toneta …
7 Množinska končnica -je kot varianta: brati/bratje, gosti/gostje, kmeti/kmetje, sosedi/sosedje …
Ednina |
| ||||||||||
I | nova | knjiga | zaposlitev1 | ladja2 | žemlja | posest4 | spretnost5 | bolezen6 | stvar7 | ||
R | nove | knjige | zaposlitve | ladje | žemlje | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
D | novi | knjigi | zaposlitvi | ladji | žemlji | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
T | novo | knjigo | zaposlitev | ladjo | žemljo | posest | spretnost | bolezen | stvar | ||
M | novi | knjigi | zaposlitvi | ladji | žemlji | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
O | novo | knjigo | zaposlitvijo | ladjo | žemljo | posestjo | spretnostjo | boleznijo | stvarjo | ||
Dvojina |
| ||||||||||
I | novi | knjigi | zaposlitvi | ladji | žemlji | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
R | novih | knjig | zaposlitev | ladij2 | žemelj3 | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
D | novima | knjigama | zaposlitvama | ladjama | žemljama | posest(i)ma | spretnost(i)ma | boleznima | stvarema | ||
T | novi | knjigi | zaposlitvi | ladji | žemlji | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
M | novih | knjigah | zaposlitvah | ladjah | žemljah | posestih | spretnostih | boleznih | stvareh | ||
O | novima | knjigama | zaposlitvama | ladjama | žemljama | posest(i)ma | spretnost(i)ma | boleznima | stvarema | ||
Množina |
| ||||||||||
I | nove | knjige | zaposlitve | ladje | žemlje | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
R | novih | knjig | zaposlitev | ladij2 | žemelj3 | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
D | novim | knjigam | zaposlitvam | ladjam | žemljam | posestim | spretnostim | boleznim | stvarem | ||
T | nove | knjige | zaposlitve | ladje | žemlje | posesti | spretnosti | bolezni | stvari | ||
M | novih | knjigah | zaposlitvah | ladjah | žemljah | posestih | spretnostih | boleznih | stvareh | ||
O | novimi | knjigami | zaposlitvami | ladjami | žemljami | posestmi | spretnostmi | boleznimi | stvarmi | ||
1 Sklanjanje samostalnikov prve ženske sklanjatve na -ev (breskev, cerkev, lestev, ločitev, ponev, prireditev, rešitev, zaposlitev …) kot samostalnikov prve ženske sklanjatve na -a.
2 Vrivanje -i v rodilniku dvojine in množine: ladja – ladij.
3 Vrivanje polglasnika v rodilniku dvojine in množine: sablja – sabelj, dekla – dekel …
4 Samostalniki druge ženske sklanjatve na soglasnik: kokoš, korist, napoved, odpoved, postrv, prepoved …
5 Samostalniki druge ženske sklanjatve, ki se končujejo na -ost: spretnost, pozornost, osebnost, mobilnost …
6 Samostalniki druge ženske sklanjatve z neobstojnim polglasnikom: bojazen, dlesen, kazen …
7 Enozložni samostalniki druge ženske sklanjatve: stvar, cev, čast, dlan, smet …
Ednina |
| |||||||
I | novo | darilo | polje | drevo2 | tele3 | ime4 | pismo5 | podjetje6 |
R | novega | darila | polja | drevesa | teleta | imena | pisma | podjetja |
D | novemu | darilu | polju | drevesu | teletu | imenu | pismu | podjetju |
T | novo | darilo | polje | drevo | tele | ime | pismo | podjetje |
M | novem | darilu | polju | drevesu | teletu | imenu | pismu | podjetju |
O | novim | darilom | poljem1 | drevesom | teletom | imenom | pismom | podjetjem1 |
Dvojina |
| |||||||
I | novi | darili | polji | drevesi | teleti | imeni | pismi | podjetji |
R | novih | daril | polj | dreves | telet | imen | pisem5 | podjetij6 |
D | novima | dariloma | poljema1 | drevesoma | teletoma | imenoma | pismoma | podjetjema1 |
T | novi | darili | polji | drevesi | teleti | imeni | pismi | podjetji |
M | novih | darilih | poljih | drevesih | teletih | imenih | pismih | podjetjih |
O | novima | dariloma | poljema1 | drevesoma | teletoma | imenoma | pismoma | podjetjema1 |
Množina |
| |||||||
I | nova | darila | polja | drevesa | teleta | imena | pisma | podjetja |
R | novih | daril | polj | dreves | telet | imen | pisem5 | podjetij6 |
D | novim | darilom | poljem1 | drevesom | teletom | imenom | pismom | podjetjem1 |
T | nova | darila | polja | drevesa | teleta | imena | pisma | podjetja |
M | novih | darilih | poljih | drevesih | teletih | imenih | pismih | podjetjih |
O | novimi | darili | polji | drevesi | teleti | imeni | pismi | podjetji |
1 o > e za c, č, ž, š, j
2 Podaljševanje osnove s -s-: kolo – kolesa, oko – očesa, pero – peresa, slovo – slovesa, telo – telesa, uho – ušesa …
3 Podaljševanje osnove s -t-: dekle – dekleta, dete – deteta, pišče – piščeta …
4 Podaljševanje osnove z -n-: ime – imena, breme – bremena, pleme – plemena, seme – semena …
5 Vrivanje polglasnika v rodilniku: jetra – jeter, sedlo – sedel, stegno – stegen …
6 Vrivanje -i- v rodilniku dvojine in množine: gorovje – gorovij, morje – morij, naselje – naselij, obzidje – obzidij …
Primerjamo z obrazili (-ši, -ejši, -ji) ali opisno (bolj, najbolj ali manj, najmanj).
Poznamo tudi dvostopenjsko stopnjevanje (lep – zelo lep, prelep, izjemno lep).
Z obrazili | Osnovnik | Primernik | Presežnik |
-ši → naj…ši | majhen | manjši | najmanjši |
kratek | krajši | najkrajši | |
grd | grši | najgrši | |
lep | lepši | najlepši | |
slab | slabši | najslabši | |
dolg | daljši | najdaljši | |
širok | širši | najširši | |
tanek | tanjši | najtanjši | |
sladek | slajši | najslajši | |
-ejši → naj…ejši | hiter | hitrejši | najhitrejši |
počasen | počasnejši | najpočasnejši | |
hladen | hladnejši | najhladnejši | |
topel | toplejši | najtoplejši | |
bogat | bogatejši | najbogatejši | |
čist | čistejši | najčistejši | |
star | starejši | najstarejši | |
nov | novejši | najnovejši | |
svetel | svetlejši | najsvetlejši | |
temen | temnejši | najtemnejši | |
-ji → naj...ji | lahek | lažji | najlažji |
drag | dražji | najdražji | |
velik | večji | največji | |
visok | višji | najvišji | |
nizek | nižji | najnižji | |
ozek | ožji | najožji | |
Opisno | Osnovnik | Primernik | Presežnik |
bolj → najbolj manj → najmanj
– barve – pridevniki, tvorjeni iz glagolov … | vroč | bolj vroč | najbolj vroč |
mrzel | bolj mrzel | najbolj mrzel | |
svež | bolj svež | najbolj svež | |
zelen | bolj zelen | najbolj zelen | |
umazan | bolj umazan | najbolj umazan | |
znan | bolj znan | najbolj znan | |
spoštovan | bolj spoštovan | najbolj spoštovan | |
utrujen | bolj utrujen | najbolj utrujen |
Primerjanje s kot/kakor
Univerzitetni klinični center Ljubljana je večji kot/kakor Univerzitetni klinični center Maribor.
Splošna bolnišnica Celje je tretja največja bolnišnica v Sloveniji.
Ki (za povezovanje in navezovanje)
To je moja kolegica Maja. Maja dela kot zdravnica. --> To je kolegica Maja, ki dela kot zdravnica.
Moji prijatelji študirajo medicino. Moji prijatelji so iz tujine. --> Moji prijatelji, ki so iz tujine, študirajo medicino.
1. Dopolnite v dvojini in množini.
To je nov stetoskop.
To sta dva .
To so .
To je nova igla.
To sta dve .
To so .
To je novo zdravilo.
To sta dve .
To so .
To je samolepljivi povoj.
To sta dva .
To so .
To je elektrolizirani gel.
To sta dva .
To so .
To je dezinfekcijski robček.
To sta dva .
To so .
To je vodoodporni obliž.
To sta dva .
To so .
To je toaletni stol.
To sta dva .
To so .
To je elastični trak.
To sta dva .
To so .
To je fiziološka raztopina.
To sta dve .
To so .
To je sanitetna mreža.
To sta dve .
To so .
To je zaščitna vrečka.
To sta dve .
To so .
To je plavalna plenica.
To sta dve .
To so .
To je anatomska podlaga.
To sta dve .
To so .
To je zaščitna krema.
To sta dve .
To so .
To je antiseptično pršilo.
To sta dve .
To so .
To je učinkovito razkužilo.
To sta dve .
To so .
To je dermatološko zdravilo.
To sta dve .
To so .
To je zaščitno pregrinjalo.
To sta dve .
To so .
To je hladilno mazilo.
To sta dve .
To so .
To je medicinsko obuvalo.
To sta dve .
To so .
To je dezinfekcijska služba.
To sta .
To so .
To je dežurna lekarna.
To sta .
To so .
To je centralna kuhinja.
To sta .
To so .
To je družinska medicina.
To sta .
To so .
To je nujna pomoč.
To sta .
To so .
To je servisni prostor.
To sta .
To so .
To je pediatrični center.
To sta .
To so .
To je operacijski blok.
To sta .
To so .
To je medicinski laboratorij.
To sta .
To so .
To je endoskopski oddelek.
To sta .
To so .
To je razkuženo stranišče.
To sta .
To so .
To je dezinfekcijsko čistilo.
To sta .
To so .
To je službeno parkirišče.
To sta .
To so .
To je zdravstveno varstvo.
To sta .
To so .
To je glavno skladišče.
To sta .
To so .
1. Preoblikujte povedi v dvojino in množino (ne pozabite napisati . na koncu primera).
To je vaš zdravnik.
Dvojina:
Množina:
To je vaša zdravnica.
Dvojina:
Množina:
To je nova pacientka.
Dvojina:
Množina:
To je nov pacient.
Dvojina:
Množina:
To je pacientov obiskovalec.
Dvojina:
Množina:
To je pacientova obiskovalka.
Dvojina:
Množina:
To je medicinska sestra.
Dvojina:
Množina:
To je medicinski tehnik.
Dvojina:
Množina:
To je srčni kirurg.
Dvojina:
Množina:
To je srčna kirurginja.
Dvojina:
Množina:
2. Vpišite dvojino ali množino.
Medicinski tehniki so (Makedonec), zato hodijo na tečaj slovenščine.
Onidve sta (specialistka) za kardiologijo.
To so (proteza) za poškodovance.
To so (voziček), s katerimi bomo prepeljali paciente.
Maja in Sara sta (medicinska sestra), ki svoj poklic opravljata 10 let.
To so (obiskovalec) onkoloških bolnikov.
To so (obvestilo) o previdnostnih ukrepih.
To sta (darilo), ki so ju prinesli vaši sorodniki.
To so (pomagalo) za hojo.
Pacienta sta (bratranec), zato želita biti v isti sobi.
To so (človek), ki so bili priče nesreči.
1. Vpišite moško ali žensko obliko poklica.
On je zdravnik, ona pa .
Ona je farmacevtka, on pa .
Ona je obiskovalka, on pa .
On je pacient, ona pa .
Ona je dietetičarka, on pa .
On je ginekolog, ona pa .
Ona je pediatrinja, on pa .
On je kirurg, ona pa .
Ona je specialistka, on pa .
Ona je medicinska sestra, on pa .
On je anesteziolog, ona pa .
Ona je optičarka, on pa .
On je psihiater, ona pa .
On je babičar, ona pa .
Ona je urologinja, on pa .
1. Stopnjujte pridevnik tako, da bo poved smiselna.
Ta pacientka je (mlada) od mene.
Zdravnik je (star) od sodelavcev.
V naši ambulanti uporabljamo (draga) opremo.
V naši kliniki nismo samo (dobri), smo tudi najhitrejši.
Ta zdravila so (močna) na trgu.
Če se ne želite prehladiti, oblecite (topla) oblačila.
Mobilni telefon je lahko vir okužbe, saj je velikokrat (umazan) kot stranišče.
Naš oddelek je (najbolj majhen), zato se lahko bolje posvetimo pacientom.
Usedite se v ambulanto, saj je (čista) kot čakalnica.
Pacientova izmerjena temperatura je (visoka), odkar jo spremljamo.
Pri nas imamo (kratke) čakalne vrste za specialistični pregled.
Naredili bomo ta pregled, ker je (enostaven) in hiter.
Predpisala vam bom terapijo, ki je (intenzivna), zato vam bo (hitro) pomagala.
Obravnava v naši kliniki je (kakovostna), zato jo vsi priporočajo.
Če želite (mehek) vzglavnik, vam ga bo medicinska sestra prinesla.
Odpeljala vas bom počivat v drugo sobo, ki je (mirna) in boste lažje zaspali.
Danes imamo (natančne) meritve v medicini kot pred dvajsetimi leti.
(Prijazen) zdravnik dela na pediatriji.
To zdravilo je (primerno) za zdravljenje te bolezni.
Ta medicinska sestra je (stroga) na oddelku.
Pri nas imamo (sodobno) tehnologijo, zato imamo (dobre) rezultate.
(Številni) prehladi se pojavijo pozimi.
To zdravljenje bo (učinkovito) za vaše težave.
Če vas na tej postelji boli hrbet, vam bomo prinesli (udobno) vzmetnico.
Če je zdravilo (ugodno), še ne pomeni, da slabše deluje.
Danes se mi zdite (srečni), verjetno so zdravila začela delovati.
Ta bolezen je zelo zapletena, morali bomo pogledati (globoko) in ugotoviti vzrok.
Ta rdečina na roki je danes (izrazita), kot je bila včeraj.
(Najbolj pogosti) stranski učinki so zapisani v navodilih zdravila.
Danes imamo (bolj dolge) čakalne vrste kot pred desetimi leti.
1. Vstavite svojilni zaimek v imenovalniku. Pazite na veliko začetnico.
Velikokrat me boli glava. To je (jaz) največja zdravstvena težava.
Kakšna pa je (ti) razlaga teh simptomov?
(On) srčni utrip je vedno višji.
(Ona) starši sprašujejo, kdaj bo odpuščena v domačo oskrbo.
(Midva) postelji sta v isti bolniški sobi.
(Vidva) zdravila so kljub podobni bolezni popolnoma drugačna.
Pravkar smo dobili (onadva) izvide.
Res me zanima (ti) mnenje o razmerah v zdravstvu.
_______ krvna slika ni dobra.
_______ krvni tlak je prenizek. Rad bi ti predstavil dr. Kosa.
To je (mi) novi sodelavec.
(Vi) zdravje je ogroženo, zato boste ostali v bolnišnici.
(Oni) zdravila mora zdravnik ponovno pregledati.
(Jaz) mnenje o vašem zdravju je, da morate nujno prenehati kaditi.
Prinesla sem (ti) poročilo, ki si ga pustila v ambulanti.
(On) svojci vsak dan pridejo na obisk.
(Ona) koža je čisto pordela, verjetno ima alergijsko reakcijo.
Kako dolgo bo še (midva) hči na opazovanju?
(vidva) primer je zelo zanimiv, vama lahko pomagam?
(Onadva) največja težava je, da se nezdravo prehranjujeta.
V (mi) bolnišnici imamo najbolj moderno opremo.
(vi) zdravje je vsak dan boljše.
(oni) kosilo je pripravljeno v skladu z neglutensko dieto.
(jaz) počutje je po jemanju zdravil boljše.
(ti) pacientka je ravnokar potožila, da jo boli želodec.
Vzemite (on) stvari, preselili ga bomo na drug oddelek.
(ona) zdravila so zelo močna, zato mora prej pojesti vsaj manjši obrok hrane.
(midva) sin je še zmeraj v ambulanti, a lahko izveva, kakšno je stanje?
(vidva) pregled je čez 2 tedna.
(onadva) simptomi so zelo podobni, morda je njuna bolezen povezana.
1. Povežite povedi v eno tako, da uporabite oziralni zaimek "KI" v imenovalniku.
- Kdo je anesteziolog?
Anesteziolog je zdravnik specialist. Anesteziolog daje anestezijo.
- Kdo je medicinska sestra?
Medicinska sestra je oseba. Medicinska sestra v ambulanti sprejema in naroča paciente ter skrbi zanje.
- Kdo je gastroenterolog?
Gastroenterolog je zdravnik specialist. Gastroenterolog diagnosticira in zdravi bolezni prebavil.
- Kdo je infektolog?
Infektolog je zdravnik specialist. Infektolog raziskuje, zdravi in preprečuje nalezljive bolezni.
- Kdo je onkolog?
Onkolog je zdravnik specialist. Onkolog se ukvarja s preprečevanjem, diagnostiko in zdravljenjem raka.
- Kdo je nefrologinja?
Nefrologinja je zdravnica specialistka. Nefrologinja se ukvarja s preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem simptomov bolezni ledvic in sečil.
- Kdo je ginekologinja?
Ginekologinja je zdravnica specialistka. Ginekologinja se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem in zdravljenjem bolezni ženskega reproduktivnega sistema.
- Kdo je mikrobiologinja?
Mikrobiologinja je znanstvenica. Mikrobiologinja raziskuje različne življenjske forme z namenom razvoja cepiv in zdravil.
- Kdo je ortopedinja?
Ortopedinja je zdravnica specialistka. Ortopedinja se ukvarja z boleznimi in poškodbami gibal, predvsem kosti in sklepov.
- Kdo je patologinja?
Patologinja je zdravnica specialistka. Patologinja diagnosticira bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine ali celega telesa.
- Kdo je plastični kirurg?
Plastični kirurg je zdravnik specialist. Plastični kirurg se ukvarja s preoblikovanjem delov telesa, ki za pacienta niso estetsko zadovoljivi.
- Kdo je zobozdravnik?
Zobozdravnik je strokovnjak na področju medicine. Zobozdravnik prepozna in zdravi bolezenske spremembe na zobeh, dlesnih, v ustni sluznici, ustni votlini in jeziku.
- Kdo je zdravstveni delavec?
Protetik je zdravstveni delavec. Protetik izdeluje in namešča ortopedske pripomočke bolnikom in poškodovancem.
- Kdo je urolog?
Urolog je zdravnik specialist. Urolog se ukvarja z boleznimi sečil in moškega spolovila.
- Kdo je dermatolog?
Dermatolog je zdravnik specialist. Dermatolog se ukvarja z boleznimi kože in kožnih priveskov, kot so lasje in nohti.
- Kdo je hematologinja?
Hematologinja je zdravnica specialistka. Hematolog se ukvarja s prepoznavanjem in zdravljenjem bolezni krvi in krvotvornih organov.
- Kdo je kardiologinja?
Kardiologinja je zdravnica specialistka. Kardiologinja se ukvarja s srcem in žilami, torej kardiovaskularnim sistemom.
- Kdo je nevrokirurginja?
Nevrokirurginja je zdravnica specialistka. Nevrokirurginja obravnava benigna in maligna tumorska obolenja možganov, hrbtenjače in perifernih živcev.
- Kdo je oftalmologinja?
Oftalmologinja je zdravnica specialistka. Oftalmologinja se ukvarja z boleznimi in okvarami oči.
- Kdo je oralna kirurginja?
Oralna kirurginja je zdravnica specialistka. Oralna kirurginja opravlja kirurške posege na zobeh, dlesnih, čeljusti ali drugih ustnih strukturah.
- Kdo je psihiater?
Psihiater je zdravnik specialist. Psihiater dela na področju psihiatričnih bolezni in motenj na področju mentalne preventive ter mentalne higiene.
- Kdo je psiholog?
Psiholog je strokovnjak. Psiholog pomaga ljudem s čustvenimi, vedenjskimi, učnimi ali osebnostnimi težavami.
- Kdo je pediater?
Pediater je zdravnik specialist. Pediater se ukvarja z zdravstveno oskrbo dojenčkov, otrok in najstnikov.
- Kdo je radiolog?
Radiolog je zdravnik specialist. Radiolog s pomočjo naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke oz. radioaktivno sevanje, postavlja diagnozo oz. izvaja zdravljenje.
- Kdo je pulmolog?
Pulmolog je zdravnik specialist. Pulmolog se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem in zdravljenjem pljučnih bolezni in bolezni dihal.
- Kdo je ortodontka?
Ortodontka je zdravnica specialistka. Ortodontka zdravi različne težave pacientov na področju zobnih in čeljustnih nepravilnosti.
- Kdo je travmatologinja?
Travmatologinja je zdravnica specialistka. Travmatologinja se ukvarja z zdravljenjem in oskrbo poškodb in ran, ki nastanejo kot posledica nesreče ali nasilja.
- Kdo je fiziatrinja?
Fiziatrinja je zdravnica specialistka. Fiziatrinja diagnosticira, določa in zdravi mišično-skeletne težav.
- Kdo je farmacevtka?
Farmacevtka je oseba. Farmacevtka dela v proizvodnji zdravil, kontroli razvoja, v komercialnem in tehničnem delu, opravlja raziskave in pripravo zdravil.
- Kdo je internistka?
Internistka je zdravnica specialistka. Internistka se ukvarja s proučevanjem pravilnega in napačnega delovanja notranjih organov in s tem povezanim zdravljenjem.